{"id":10824,"date":"2018-11-06T11:08:33","date_gmt":"2018-11-06T11:08:33","guid":{"rendered":"https:\/\/dev.cancerfertilityandme.org.uk\/rak-plodnost-in-reproduktivni-sistem"},"modified":"2024-01-16T10:58:14","modified_gmt":"2024-01-16T10:58:14","slug":"rak-plodnost-in-reproduktivni-sistem","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/archive.cancerfertilityandme.org.uk\/sl\/rak-plodnost-in-reproduktivni-sistem","title":{"rendered":"Rak, plodnost in reproduktivni sistem"},"content":{"rendered":"

Uvodna pojasnila o raku, plodnosti in reproduktivnemu sistemu<\/h2>\n

V tem razdelku najdete informacije, ki vam bodo pomagale razumeti, kako lahko zdravljenje raka vpliva na plodnost.<\/h3>\n

Rak<\/span><\/strong><\/span> je skupno ime za bolezni, ki jih povzro\u010da neprekinjeno deljenje telesnih celic ki nato tvorijo izrastke in se selijo v dele telesa, kjer niso potrebne. Zaradi tega potrebujejo ljudje z diagnozo raka zdravljenje.<\/p>\n

Cilj zdravljenja raka<\/span><\/strong><\/span> je odstranitev raka in prepre\u010devanje, da bi se bolezen ponovila Najbolj pogosti na\u010dini zdravljenja raka so kemoterapija, radioterapija, kirur\u0161ko zdravljenje ali hormonsko zdravljenje in ciljno zdravljenje z zdravili. Veliko ljudi bo imelo v okviru zdravljenja dve ali ve\u010d teh mo\u017enosti zdravljenja.<\/p>\n

Ve\u010dina na\u010dinov zdravljenja raka ima neza\u017eelene u\u010dinke<\/span><\/strong> ki nastanejo zaradi vpliva zdravljenja na zdravo tkivo. \u0160tevilni neza\u017eeleni u\u010dinki trajajo zgolj kratek \u010das med zdravljenjem in po njem. Nekateri neza\u017eeleni u\u010dinki trajajo dlje in lahko vplivajo na zdravje osebe do konca njenega \u017eivljenja. Pri \u017eenskah je lahko eden od teh ne\u017eelenih u\u010dinkov zmanj\u0161ana plodnost, kar pomeni, da \u017eenska v prihodnosti morda ne bo mogla zanositi.<\/p>\n

Plodnost<\/span><\/strong><\/span> pomeni, da lahko zanosite po naravni poti. Deli \u017eenskega telesa, ki sodelujejo pri plodnosti, se imenujejo “reproduktivni sistem”.<\/p>\n

\u017denski reproduktivni sistem<\/h3>\n

\"\u017denski<\/p>\n

Klju\u010dni deli reproduktivnega sistema so:<\/strong><\/p>\n

1) Jaj\u010dnika<\/span><\/strong><\/span><\/span> – ta<\/span> dva organa se nahajata na obeh straneh maternice v \u017eenskem telesu med kolki (medenico). V jaj\u010dnikih nastajajo jaj\u010deca in hormoni, ki so potrebni za rojstvo otroka. Ta jaj\u010deca potujejo po jajcevodih v maternico.<\/p>\n

2) Jaj\u010dece (oocit) <\/span><\/span><\/strong><\/span>–<\/span> \u017eenska reproduktivna celica, ki se po oploditvi s spermiji lahko razvije v otroka.<\/p>\n

3) Jajcevodi<\/span><\/span><\/strong><\/span> – dve cevi, ki povezujeta vsak jaj\u010dnik z maternico (uterusom) in kjer se jaj\u010dece oplodi z mo\u0161kimi spermiji.<\/p>\n

4) <\/span><\/span>Maternica (uterus)<\/span><\/span><\/strong>– nahaja se v medenici in je mesto, kjer se razvije nose\u010dnost.<\/p>\n

5) Materni\u010dni vrat<\/span><\/span><\/strong><\/span> – odprtina maternice, ki omogo\u010da, da menstrualna kri zapusti telo (menstruacija) in da \u017eenska rodi.<\/p>\n

6) Vagina (porodni kanal)<\/span><\/span><\/strong><\/span> – odprtina med spodnjim delom materni\u010dnega vratu in zunanjostjo telesa.<\/p>\n

7) <\/span><\/span> Vulva <\/span><\/span><\/strong>– zunanji del no\u017enice.<\/p>\n

\u017denske se rodijo z velikim \u0161tevilom jaj\u010dec v jaj\u010dnikih. \u017denske ne morejo gojiti ali ustvarjati novih jaj\u010dec. \u0160tevilo jaj\u010dec, ki jih ima \u017eenska v dolo\u010denem trenutku, je znano kot rezerva jaj\u010dnikov. <\/p>\n

Ko \u017eenska dose\u017ee puberteto, \u0161tevilo jaj\u010dec, ki jih ima, ves \u010das upada. Pred puberteto je to zato, ker veliko jaj\u010dec propade in jih telo absorbira. <\/p>\n

Ko \u017eenska dose\u017ee puberteto, se vsak mesec iz jaj\u010dnika sprosti eno jaj\u010dece (kar imenujemo ovulacija) in potuje v maternico. Druga jaj\u010deca, ki so za\u010dela zoreti v tem ciklu, se razgradijo in jih telo prav tako absorbira. <\/p>\n

Nose\u010dnost nastopi, \u010de jaj\u010dece oplodi spermij in se nato vsadi v maternico. \u010ce se oplojeno jaj\u010dece ne ugnezdi v maternici, se sluznica maternice izlo\u010di in zapusti telo. Posledica tega je krvavitev, znana kot menstruacija. <\/p>\n

Starost je ena od najve\u010djih stvari, ki vplivajo na mo\u017enost zanositve. \u0160tevilo in kakovost jaj\u010dec se s starostjo \u017eensk zmanj\u0161ujeta. <\/p>\n

Zmanj\u0161anje \u0161tevila in kakovosti jaj\u010dec zmanj\u0161a tudi plodnost in lahko ote\u017ei zanositev. S\u010dasoma je jaj\u010dec tako malo, da \u017eenske postanejo neplodne (ne morejo zanositi), mese\u010dne menstruacije prenehajo in nastopi obdobje menopavze. Menopavza ozna\u010duje naravni konec reproduktivnega obdobja \u017eenske. <\/p>\n

\u017denska plodnost se razlikuje od osebe do osebe. Natan\u010dna starost pri kateri \u017eenska ne bo ve\u010d mogla imeti otrok, je lahko pri vsaki posameznici druga\u010dna. <\/p>\n

Kot ka\u017ee spodnji diagram, ima 22-letna \u017eenska pribli\u017eno 30 proti 100 (30 %) mo\u017enosti, da zanosi vsak mesec, ko posku\u0161a spo\u010deti otroka; medtem ko ima 43-letna \u017eenska pribli\u017eno 3 proti 100 (3 %) mo\u017enosti, da zanosi na mesec.<\/p>\n

Ve\u010dina \u017eensk dose\u017ee menopavzo sredi petdesetih let; prenehajo imeti menstruacijo in ne morejo imeti otrok po naravni poti.<\/p>\n

\"Graf<\/p>\n

Poleg starosti lahko na plodnost pri \u017eenskah vplivajo tudi:<\/span><\/p>\n